Tečem z Julijanom (3. del)

Za ta teden planirani krajši tek sva opravila danes, čeprav sem prvotno za "trening" rezervirala sredo. Žal je našega malega junaka ravno tisti dan rahlo zdelovala vročina, tako da sva preložila. Včeraj sem imela na sporedu izpit (oz. kar dva izpita hkrati) in čeprav bi mi morda tek pomagal sprostiti živčnost, mi vsekakor ne bi nadomestil prepotrebnih minut za poglabljanje snovi (vsaka minuta šteje!).

Na koncu se je izkazalo, da je današnji dan čisto super - oblačnost je pripomogla k ravno pravšnjim temperaturam, pa tudi cvetni prah (ki name vpliva izjemno slabo) je bilo čutiti malo manj kot ponavadi. Namesto načrtovane krajše 5-kilometrske proge sva naredila še dva dodatna kilometra.

Počasi se že navajam na voziček. Julijan ga je sprejel brez problemov, jaz pa že bolje koordiniram in usklajujem svoje gibanje z gibanjem vozička.

Večinoma kombiniram menjavanje ene roke z drugo, na lepih ravnih delih voziček potisnem, tečem par sekund za njim, ga spet potisnem ... Če želim teči hitreje, a hkrati ohranjati popoln nadzor nad vozičkom, čisto rahlo dvignem sprednje kolo (danes nama je to na nekaterih delih odlično funkcioniralo). Nasplošno pa je treba pri tekaških vozičkih v ostrih zavojih kolo dvigniti - sprednje kolo je namreč fiksirano in ni vrtljivo, zato bi bil obrat bistveno daljši, če bi bilo kolo med obračanjem ves čas na tleh.

Pretekla sva 7,16 km v 43 minutah. Tempo je bil razen zadnjega, sedmega kilometra, ves čas rahlo nižje od 6 min/km (povprečno okoli 5:50), zadnji kilometer pa sva malo upočasnila - deloma zaradi utrujenosti, deloma zaradi tega, ker je danes najina pot potekala obratno od prvih dveh treningov in sva naše krajevne robnike in pločnike tokrat prihranila za konec. Kljub temu je bil povprečni tempo natančno 6 min/km, kar je precej dobro.

 Po malo več kot dveh kilometrih sva upočasnila za namene fotodokumentacije :) (v tem času sem Endomondo dala na pavzo), pri treh kilometrih pa sva naredila obrat za 180°, kar je posledično dalo nižjo hitrost. Zmatralo naju je pa tik po pretečenih 5 kilometrih, saj se na tem delu pot vzpenja - k sreči imava motivacije dovolj, da na tej točki nisva odnehala. Nihanja v zadnjem delu (med 6. in 7. kilometrom) so - kot sem že omenila - zaradi teka po bolj naseljenem delu.

Dobrodelni tek Wings for life je čez natanko en mesec, 4. maja. Če nama uspe ohraniti ta tempo (6 min/km), lahko v 1 uri in 30 minut pretečeva 15 kilometrov. Mislite, da nama bo uspelo?

(Sama sem si postavila cilj 12 kilometrov - vsak meter več bo fenomenalen.)